Zdaj govori Aleš Kuhar v vlogi agrarni ekonomist

»Mislim, da bo podjetje v nekaj letih, če ne prej, ugasnilo.«

»Očitno smo Slovenci bolj kot ne rojeni za izvajalce, da ne rečem hlapce, kot pa za lastnike in upravljavce premoženja.«

»Mislim, da bo podjetje v nekaj letih, če ne prej, ugasnilo.«

»Očitno smo Slovenci bolj kot ne rojeni za izvajalce, da ne rečem hlapce, kot pa za lastnike in upravljavce premoženja.«

»Nobene, niti davčne ničesar. V tem trenutku smo daleč od razmer, ki bi utemeljevale kakršnokoli dramatično intervencijo na trgu s hrano.«

»To pomeni, da moramo potrošniki nehati peti znano pesem skupine Queen: 'Hočem vse, hočem takoj.' In če dodamo še: 'Hočem zastonj.' Ta enačba se ne izide.«

»30 odstotkov soje v prehrani piščancev bi lahko brez težav nadomestili za prirejo piščancev.«

»Nekaj izzivov seveda je, ker gre za novo tehnologijo, vendar piščanci so dobro priraščali, predvsem pa preliminarne analize kažejo na dobro kakovost mesa. Mesno je čvrstejše in intenzivnejše barve.«

»Sojo so zavračali kot primerno krmo za piščance, insekte pa so rangirali zelo visoko.«

»30 odstotkov soje v prehrani piščancev bi lahko brez težav nadomestili za prirejo piščancev.«

»Nekaj izzivov seveda je, ker gre za novo tehnologijo, vendar piščanci so dobro priraščali, predvsem pa preliminarne analize kažejo na dobro kakovost mesa. Mesno je čvrstejše in intenzivnejše barve.«

»Sojo so zavračali kot primerno krmo za piščance, insekte pa so rangirali zelo visoko.«

»Spremljanje cenovnih ravni je osnovni pogoj za konkurenčnost in razvojno naravnanost tako cen izdelkov na policah kot razmerij med kmeti, agroživilskimi podjetji in trgovci.«

»Regulacija marž trgovcev je »wishful thinking«, ključno pa je, da se pokaže preglednost cen in se subjekti samoregulirajo, predvsem pa da se krepi konkurenčnost živilstva in kmetijstva, da se v tej zgodbi bolje znajdeta.«

»Prve rezultate bi sam objavil konec leta.«

»Zaradi poletne sezone, ki prinaša sezonsko zelenjavo, je kratkoročno pričakovati zmanjševanje inflacijskih pritiskov, ob tem pa so v severni Italiji, ki je velika dobaviteljica Sloveniji, napovedi negativne.«

»Trend zniževanja cen je sicer soliden, dramatičnega vračanja na prekrizne ravni pa ni pričakovati.«

»Spremenila se je celotna struktura trgovanja, tržni tokovi so pred predhodno nikoli zaznanim resetiranjem. Nekih brutalnih disrupcij pa ni, vsaj ne v razvitem svetu.«

»Potrdilo se je, da so oskrbne verige robustne predvsem v razvitem delu sveta, velike in občutne posledice pa nosi nerazviti del sveta, ki dejansko občuti prehranski primanjkljaj.«

»Agregat hrana ne bo podražil za več kot deset odstotkov, morda nekoliko več na področju oljnic.«

»Evropa je namreč še bolj kot od ukrajinskega žita odvisna od ukrajinskih oljnic.«

»Morali bi razmišljati o tem, da je kmetijam, ki niso zmožne participirati v tem zahtevnem tržnem okolju, treba zagotoviti neke vrste univerzalni temeljni dohodek in hkrati postaviti omejitve, kaj lahko počnejo. S tem bi omogočili čisto polje za razvoj ekonomsko sposobnih kmetij.«

»Če želimo prekiniti negativne ekonomske trende in povečati samooskrbo, bodo potrebni tudi neprijetni rezi.«

»Podatki statističnega urada kažejo, da so se cene v maloprodaji dvignile za dobrih devet odstotkov.«

»Najbolj izstopata podražitev mesa in sadja.«

»Pri štiri-, petodstotnih podražitvah ne gre za dramo, je sprememba pa po dolgem obdobju stagnacije cen. Cene hrane se dolgo časa niso dvigovale.«

»Potrošniki moramo zelo natančno opazovati, saj je zdaj obdobje, ko se bodo cene korigirale, in ne smemo dopustiti, da bi oskrbni sistemi navijali cene zato, ker želijo izboljšati svoj rezultat.«

»To je bil odziv, o katerem se bomo verjetno spraševali še zelo dolgo, zakaj je Slovenija začela kupovati tako velike količine kvasa. Vsi so ga videli kot neko urgentno dobrino.«

»Primarni vzgib Slovencev je bil očitno še vedno peka kruha. V državah, ki so šle v industrializaciji dlje, verjetno tega ne bi videli, v državah, ki pa so manj razvite, je bil kvas prva misel pri nepogrešljivih surovinah.«

»Pri nas je še vedno veliko kmečkih gospodinjstev in takih, ki živijo na podeželju, prave urbane populacije je razmeroma malo. Stopnja urbanizacije v Sloveniji je nizka in posledično so tudi življenjske navade temu primerne. Prehranska kultura je pravzaprav zelo samooskrbniška, ljudje se znajo sami znajti, niso še popolnoma obrani tega znanja.«